Ljubljana (04.12.2008) - V Štihovi dvorani Cankarjevega doma je Društvo slovenskih književnih prevajalcev včeraj zvečer podelilo Lavrinovo diplomo, posebno priznanje za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom. Priznanje je prejela Katarina Šalamun Biedrzycka, ki je iz poljščine v slovenščino in iz slovenščine v poljski jezik prevedla obsežen nabor klasičnih in sodobnih literarnih del, hkrati pa je, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, "iskala stične točke dveh sorodnih, a zelo samosvojih duhovnih prostorov srednje Evrope".
Med njene prevajalske dosežke tako sodijo avtorji, kot so Gombrowicz, Witkiewicz, Milosz, Wyspianski, Schulz ipd. V poljskem kulturnem prostoru so v njenih prevodih zaživeli pomembnejši predstavniki slovenskih modernističnih pesniških tokov in sodobni pesniki mlajše generacije. Posebej je treba omeniti dvojezično zasnovano antologijo slovenske poezije Mah in srebro (1995), ki se je z ambicioznimi rešitvami jezikovno-slogovnih, tematskih in verzno-strukturnih vprašanj soočala s prevajalskimi konvencijami dotedanjih dosežkov poljske prevodne literature iz slovenske književnosti. V avtorskem izboru je predstavila besedila izbrancev od Prešerna prek Jenka, Župančiča, Voduška, Grafenauerja in Zajca do Uroša Zupana. Podvig je bil toliko izzivalnejši, ker so se Poljaki v prejšnjem stoletju preizkušali v prevajanju Prešerna že od konca šestdesetih let naprej.
Poleg naštetega je s prevodi samostojnih zbirk predstavila še glavne pesniške razvojne faze Tomaža Šalamuna, Aleša Debeljaka, Uroša Zupana, Petra Semoliča, v antoloških in revijalnih izborih pa tudi druge vodilne pesnike in pisatelje dvajsetega stoletja.
Tekst: (as) - Dnevnik.si. Fot.: Wojciech Biedrzycki.